Mizofonija je huda in posebna oblika zmanjšane tolerance za zvok in nelagodja v ušesih ali ušesnih bolečin, povezanih z izpostavljenostjo zvoku. Izraz “mizofonija” se je prvič pojavil leta 2001 v znanstvenem članku nevroznanstvenikov Margaret M. Jastreboff in Pawla J. Jastreboffa. V tem članku sta mizofonijo ločila od fonofobije, znane zvočne motnje s psihološkim izvorom. Mizofonija se od fonofobije razlikuje po tem, da je motnja na nevrološki ravni. Trenutno raziskave in študije o mizofoniji niso dosegle končnih, vendar pomembnih ciljev. Leta 2017 je eksperimentalna študija, ki jo je izvedel Inštitut za nevroznanost na Univerzi Newcastle in jo je vodil Sukhbinder Kumar (ki je član osebja tega projekta), razkrila fizično razliko v čelnem režnju med možganskima hemisferama oseb z mizofonijo, z večjo mielinizacijo v sivi snovi ventromedialne prefrontalne skorje. Zaradi mizofonije se otroci, odrasli in starejši, ki jih prizadene, obnašajo tako, da ne morejo vstopiti v glasnejša okolja ter delati in sodelovati v družbi.

Če želite izvedeti več o mizofoniji, obiščite naše poglavje.